O križcih in vezenju s križčastim vbodom

Stare slovenske vezenine po štetih nitih so gorenjske vezenine s križci in segajo v obdobje od 16. do 19. stoletja. Na splošno velja, da vezenine s križci izvirajo z gorenjskega, predvsem iz gornjesavske doline, kjer jih je še nekaj v zasebni lasti.

Najstarejše so vezene na laneno platno s črno nitjo, kasnejše pa z rdečo in modro.
Motivika gorenjskih vezenin s križci se kaže v stiliziranih oblikah iz rastlinskega sveta (cvetovi in listi). Najpogostejši je motiv stiliziranega gorenjskega nageljna. Ta je lahko preprost s štirimi cvetnimi lističi, do najrazkošnejšega gorenjskega nageljna, ki je vedno podan v profilu, da je vidna cvetna čaša. Med drugimi cvetovi so tudi zvončnice, marjetice, lilije in razni drugi popki cvetov. Stilizirani listi ponazarjajo rožmarin, roženkravt, nageljnove liste, srčaste liste lipe, praproti in želode. Vendar so vse oblike čiste, da je že na prvi pogled mogoče spoznati vrsto cvetov, listov in drugih elementov vzorca. Ti motivi sestavljajo bordure, kote, venčke, drevesca ali samostojne motive kvadratastih in zvezdastih oblik. Koti so tipičen okras, krasijo ga večji ali manjši šopki cvetja, ki rastejo iz njega proti sredini.
Mnogo je tudi geometričnih in drugih oblik, med katerimi prevladuje srce. Razporeditev vezenine po prtu je strogo simetrična.

Vezenine so izdelane na gostejše domače platno z enakomernimi nitmi. Ti izdelki so opremljeni s klekljanimi čipkami, dolgimi resami in tudi čopi prišitih na vogalih in po stranicah. Te vezenine so opremljene in obrobljene z bogatimi ažuri.

Gorenjski križec posnema pestrost in raznolikost gorenjske pokrajine za razliko od belokranjske ravnine njenega tkaničenja.
Vezenine so uporabljali za prte, prtiče, blazine in prevleke za blazine, brisače in otirače. Zelo poznani so tako vezeni cerkveni oltarni prti. Ob velikih praznikih za božič, veliko noč ali ob domačih praznikih so mizo pogrinjali s praznično vezenino. Vsaka gospodinja je morala narediti svojo, zato ni manjkala niti v dekletovi bali. Pogosto so gospodinje poklonile prt kot zahvalo komu, ki je pomagal družini npr. zdravniku ali veterinarju, ki je pozdravil žival v hlevu.